Osmi februar je dan, ko smo še malo bolj kulturni kot običajno (ko bi bilo tako vsak dan!). In tokrat je po ledenem odklopu/oklepu,  ki je v zadnjem tednu stisnil deželico, res pasalo malce utopiti skrbi in v potrtih prsih zbuditi up. S kulturo, seveda. Kalina je na vabilo MKD KiM nastopila na tradicionalnem Prešernovem oru in otvoritvi razstave risb in grafik Dimitra Malidanova.

Tokrat je nastopil ženski cvetober s tremi pesmimi v vokalni izvedbi (video tukaj). Prav prijetno se je družiti s starimi prijatelji, ki nas že tako dobro poznajo, da vejo, da ozvočenja ne potrebujemo. In potem prijetno poklepetati ob veliki mizi, ki se je šibila pod dobrotami kulinarične sekcije MKD KiM.

Sicer pa nismo mirovali niti lani, le za blog je zmanjkalo časa. Oktobra smo nastopili na 9. dnevih srbske kulture v Kranju v skorajda popolni zasedbi.

Pa decembra v cerkvi Svetega Florijana ob dnevih Svetega Klimenta v organizaciji Makedonske pravoslavne skupnosti v Sloveniji in na predbožičnem druženju v Konzorciju, ko smo med (začudenimi) obiskovalci tudi (občasno) zaplesali.

Babička je razturila s solažo Zajdi, zajdi in požela velik aplavz! Še več slik najdete v albumu Kalina 2013, letos pa seveda polnimo novega. Obljubljamo, da slik in dogajanja ne bo manjkalo.

Zatišje na blogu ne pomeni, da je Kalino preplavila pomladansko-poletna utrujenost. Dogajalo se je veliko, le časa za zapise je nekako zmanjkalo. Saj veste, kuća, poso (na kvadrat), občasno tudi kak vabljiv žarek sonca, ki te izbeza na prosto ... Pa dajmo na kratko o tem, kaj vse smo počeli.
Teden dni po aprilskem koncertu v SEM-u smo se zbrali na vaji, ki smo jo opravili kar v največji slovenski knjigarni, v Konzorciju. Do prostorčka za publiko so si upali kar trije junaki, vendar so ostali do konca, hehe. Smo pa dobili vabilo zaposlenih, da imamo kar vsako vajo v knjigarni. Nismo čisto prepričani, ali si to zares želijo.

Še isti mesec, torej aprila, smo bili v gosteh pri Sevdahu, na prireditvi Preseganje meja v šentviškem Ljudskem domu. Makedonci smo se predstavili z že utečeno Maleševko v izvedbi treh društev, ker pa so Kalinini instrumentalisti ta dan pridno delali, smo se pevke na licu mesta skompletirale s kranjskimi glasbeniki in po 10 minutah vaje smo sklenili, da ni ovir za Našeto selo rano večeralo in Mace Mace. Na selski način, v žilo! Upamo, da s Kranjčani ušpičimo še kaj podobnega.

Sredi maja so plesalci na povabilo srbskega AKUD Kolo obiskali Koper in znova v trojčku nastopili z Maleševko, konec maja pa smo končno doživeli tople dni, ki pa so pomenili tudi slovo od naših veleških rožic Slavjanke in Cvetanke. A ne za vedno, to trdno upamo -- v srcih pa bomo vedno povezani. Slavče je pripravila tudi prelepo darilo za Kalino, ki si ga lahko ogledate tukaj.

Za Tivoli smo na splošno ugotovili, da je kar prijeten.

In tako smo dočakali junij in še ene majske dneve v Kranju (saj veste, pravoslavni koledar ima svoj ritem). Zaigrali smo in zapeli v sproščenem ozračju in bilo je super. Res se pozna, ko se začne nabirati kilometrina in ko zlahka ujamemo ritem in ton.

Na gorenjski konec smo se junija podali še dvakrat, enkrat na Jesenice v goste k MKD Ilinden, drugič pa na kranjski grad Khiselstein na tradicionalni 15. etnofolk. Za ogled fotogradiva predlagamo kar sijajne Danielove fotke, video Kalininega nastopa je tukaj, video troedine Maleševke pa tu. In z nami je spet plesala tudi Sabina, juhu!

In tako smo se prebili do počitnic, eni prej, drugi slej, ki smo jih vsi krvavo potrebovali. Upajmo, da smo jih dobro izkoristili, ker gremo septembra s polno paro naprej!

To je bil slogan Kaline, ki ji je bilo zimske otrplosti že krepko čez glavo in je sklenila, da bo pomlad in sonce priklicala s pesmijo. Ali nam je to dolgoročno uspelo, bo pokazal čas, vsekakor pa smo se prvo aprilsko soboto z najboljšim namenom zbrali v kavarni Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani in pripravili koncertni večer makedonske ljudske glasbe.

Dogodek je bil za nas prvi(nski) v več pogledih: zato, ker smo imeli samostojen koncert prvič po treh letih, prvič z instrumentalisti in prvič v tako veliki zasedbi: pet instrumentalistov in pet pevk. Andreja in Jasmina se nam žal nista mogli pridružiti, prva zaradi bolezni, druga zaradi poti v Makedonijo, upamo pa, da bosta lahko to čim prej nadoknadili.
Na prizorišču smo se zbrali ob šestih, se upeli in drugače uskladili do potankosti, tudi na svojstven način pri izbiri obuval, kjer smo se pevke zedinile, da bo tokrat vsaka drugačna!

Napeto smo opazovali, kako se prijetni prostor muzejske kavarne vse bolj polni, goste pa je pričakalo ubavo makedonsko devojče s kruhom in soljo. Ko je bila ura čas, smo pustili steči še akademskih petnajst (saj smo vendar Makedonci, zaplenili bi nam potne liste ali pa ukinili priimke na -ov/-ski, če bi začeli točno, :-P) in odkorakali na sceno. Po začetni zadržanosti so se grla in prsti hitro sprostili in pokazali smo, da nam je res fajn skupaj ustvarjati glasbo.

Pesmi se je nabralo toliko, da smo jih razdelili v tri sklope, da bi vmes lahko zajeli sapo in shladili prste. Drugi je bil posvečen ženskam (Eleni, Sute, Jani, Jovki, Leni), nikakor pa nismo zanemarili moškega principa. Zato smo opevali Gjureta, ki si nabavi merdžota (konja), da bi upecal dobro bejbo, pa neimenovanega junaka, ki na poti iz gostilne izgubi kompas in pristane v ženskem oprsju, ter vitalnega dedija, ki mu ne pridejo do živega ne medvedi ne kače ne nehvaležni potomci in na koncu pobaše več bab kot povprečen ameriški reper.
V sklepnem delu smo se vrnili na vas, k dvorjenju in vasovanju, in na poti se nam je pridružila tudi naša babička Andrijana. Zelo smo je bili veseli! Družno smo zaključili z neuradno makedonsko himno, Makedonskim devojčetom, ki je zadonelo iz vseh grl v kavarni, in v ritmu so zaplesale tudi naše prelepe deklice iz otroške skupine, da se je vsem milo storilo!
Če vprašate nas, je bil večer prva liga, in za to gre tudi velika hvala najboljši možni publiki, ki nas je bodrila in, upajmo, uživala vsaj pol toliko kot mi. Bravo tudi našim glasbenikom, ki so z orkestracijo in modrim vodstvom profesorja Jovana v kratkem času naredili ogromno, in trikrat hura za Martina in njegov prvi nastop v vlogi glasbenika -- za se te biva, Martine!

Noč pa je bila še mlada, zato se nismo pustili tako hitro odgnati domov (saj ne, da bi nas kdo podil, v kavarni SEM smo se počutili odlično in z veseljem pridemo še kdaj), zato smo v akcijo spravili še spodnje okončine in lagano, sportski, oddivjali še nekaj tanajboljših or. Nekje okoli polnoči smo se razkropili sem ter tja, čez kak dan pa nadaljujemo v tem ritmu. Vsi, ki so vas zasrbela grla, prsti, pete, vabljeni! Še link na videoposnetek večera.

V soboto, 23. 3. 2013, je v Vodnikovi domačiji v Šiški potekalo že tradicionalno mednarodno srečanje pevcev ljudskih pesmi z naslovom  Ljudske pesmi 2013. Prireditev je bila izvedena v organizaciji KUD Sevdah iz Ljubljane (slika: vsi aktivni udeleženci srečanja). 

Kalinine pevke in naš Dejan smo zanosno odžvrgoleli tudi nekaj makedonskih ljudskih pesmi in sodeč po odzivu publike in strokovnih sodelavcev smo lahko več kot ponosni na odpeto in prikazano. Vsekakor bo to odlična popotnica in izhodišče za naš veliki celovečerni koncert pevcev in inštrumentalistov, ki bo 6. 4. 2013 v SEM-u (kavarni Slovenskega etnološkega muzeja v Ljubljani).

Naši kranjski kolegi so nas sredi oktobra povabili k zanimivemu projektu: pripravi Maleševke, spleta plesov iz vzhodne Makedonije, živahnih, kot se za to polovico dežele spodobi. Vabilu smo se z veseljem odzvali, prav tako folkloristi iz jeseniškega Ilindena. In 27. oktobra smo se prvič zbrali na intenzivnem šnelkursu pod vodstvom koreografa Dobreta Manasijevića in njegovega asistenta in nečaka Nenada.

Kranjsko dvorano MaKuC, kjer prostora ne zmanjka tako hitro,
smo kar pošteno napolnili, ko smo se spravili v akcijo.
Nič čudnega, saj se nas je iz treh skupin nabralo dobrih 30.
Vaje z Dobretom in Nenom so potekale štiri dni zapored: prva dva smo se učili korake, malo z začetka, malo s konca, malo iz sredine, in ugotovili, da nam v bistvu kar gre, ko smo že fajn ogreti. Naslednja dva pa smo zadevo sestavljali v celoto.

Ker sta se Neno in Dobre po štirih dneh morala vrniti v domače Skopje (škoda -- prav fino bi bilo, če bi tukaj ostala še kak teden
ali leto ali deset), smo vse dogajanje posneli za nadaljnje vaje v posamičnih skupinah. Tehnika narodu!
Čez mesec dni se nam je obetal premierni nastop, in tako smo vadili posebej, pa skupaj, pa z novimi in starimi člani, dokler se nismo na prvi dan veselega decembra zbrali na prireditvi Prešernovo oro.
Bilo nas je toliko, da ni ostala nepokrita niti ped scenskega prostora, ampak zgledalo je super in pritrdilo nam je tudi občinstvo (dokaz je v posnetku spodaj). Vsekakor vredno ponovitve, v tem projektu in še kakšnem. Vsi skupaj smo dokazali, da iz sloge raste moč, iz medsebojnega spoštovanja pa uspeh. Naj bo tako tudi v prihodnje!
Hvala organizatorjem in vsem sodelujočim -- upamo, da se kmalu vidimo v isti in še večji zasedbi. Nekaj posnetkov z vaj najdete v albumu 2012, dogajanje na prireditvi pa v najnovejšem albumu.

Lovimo še zadnji vlak, da napišemo vsaj nekaj besed o stvareh,
ki so se dogajale ta mesec. In dogajalo se je veliko!
Šestega oktobra se je po nekaj dneh dežja naredila presenetljivo lepa sobota, kot nalašč, da smo se lahko dobili na prostem - na prireditvi Jesensko srečanje, ki jo je organizirala Četrtna skupnost Šentvid na igrišču za ragbi v Guncljah. Zbrali smo se številna društva in organizacije, ki delujemo v tej četrtni skupnosti, in pokazali, s čim vse se ukvarjamo. Tu smo se Kalinkoti predstavili
v skoraj popolni zasedbi, torej otroška, pevska in plesna ekipa, manjkali so samo glasbeniki zaradi delovnih obveznosti. Marsikdo od obiskovalcev prireditve je ugotovil, da sploh ne ve, kaj vse se dogaja v Šentvidu, med drugim tudi makedonska folklora. Namen prireditve je bil torej izpolnjen in veselimo se vnovičnega srečanja, ki naj bi bilo spomladi.

Sobota teden dni pozneje je bila nekoliko bolj kisla, a nič hudega, saj smo imeli streho nad glavo -- v Kulturnem centru Španski borci. Priložnost pa je bila prav častitljva: svečana akademija ob 20-letnici Makedonskega kulturnega društva Makedonija iz Ljubljane. Lepi prireditvi je posebno slovesno noto pridihnil tudi predsednik države dr. Danilo Türk, ki se je je udeležil s soprogo.

MKDM se zahvaljujemo za vabilo in iskreno čestitamo ob okrogli obletnici, drugi od mnogih. Za Kalinkote je bila to posebna priložnost za obujanje spominov: v tej dvorani smo namreč pet let prej, ob 15. obletnici društva, nastopili prvič, in to s spletom Žetvarka. Takrat so nas spremljali glasbeniki iz Kranja. Tokrat smo ustvarjali nove spomine in postavljali nove mejnike: prvič smo namreč nastopili čisto vsi, mali, srednji in veliki, in VSE odpeli, odplesali in zaigrali sami! Juhej in opa-iha!

A to še ni vse! Na predzadnji dan oktobra smo se z veseljem odzvali tudi vabilu naše častne (in, upajmo, čim bolj stalne) članice Ljupke in nastopili na sprejemu za makedonske študente, ki ga je priredilo Veleposlaništvo Republike Makedonije v Sloveniji na Biotehniški fakulteti. Super je, da je v Ljubljani toliko študentov iz Makedonije,
in prisrčno ste vabljeni, da se nam pridružite. Nastopili smo sicer v zmanjšani glasbeni zasedbi -- trije inštrumenti in dva kompleta pljuč -- o razlogu pa v naslednjem blogu. Ostanite torej še naprej z nami!

Kalina bo kmalu upihnila pet svečk na torti, pa tudi njena spletna stran je na ogled dobrih 500 dni, zato si je nadela novo oblekico. Predlogi in prispevki za nove vsebine vedno dobrodošli (nekaj jih kmalu sledi)! Prispevajte linke za svoje najljubše glasbenike, plese, pesmi ...

Kalinina sezona se začenja! V nedeljo ob 18h štartamo plesalci, pevci in instrumentalisti na Brodu, v sredo se dobimo pevci in instrumentalisti na Mladinski knjigi, v petek pa se za sprostitev po napornem tednu šole na Mladinski knjigi zberejo šolarčki in taki, ki bodo to nekoč postali,  Vsi, ki vas zanimajo makedonski plesi in glasba, vabljeni! Informacije: [email protected]

nedelja, 2. 9., 18.00-20.00, Brod: VSI (plesalci, pevci, instrumentalisti)

sreda, 5. 9., 18.00-20.00, Mladinska: pevci + instrumentalisti

petek, 7. 9. 18.00-19.00, Mladinska: otroci