Poleg naših plesalcev in pevcev ter gostov iz Makedonije so v Domu Staneta Kosca v Gameljnah pri Ljubljani nastopili še Mešani pevski zbor Biljana iz Makedonskega kulturnega društva Makedonija, Ženski pevski zbor Svoboda iz Vižmarij-Broda, Međimursko folklorno društvo Ljubljana, glasbeniki iz Makedonskega kulturnega društva Ciril in Metod iz Kranja ter pevke iz Kulturno-umetniškega društva Sevdah iz Ljubljane. Samo nastopajočih je bilo več kot sto in dvorana, ki sprejme sto ljudi, je še z vsemi gledalci dobesedno pokala po šivih, toda vse se je izteklo tako, kot je bilo treba – v dobri družbi ljudi, ki uživajo v glasbi in plesu. Posebna zahvala za uspešen večer gre tudi Zori in Muju Perenda iz Sevdaha, ki sta na nam bila v veliko pomoč na odru in v zaodrju. Tudi spodnja slika je iz Sevdahovega albuma, še več pa si jih lahko ogledate v spletnem albumu na Facebooku.

Člani Kaline smo poskrbeli tudi za pogostitev po končanem uradnem delu – takrat so se odmaknili stoli in smo zaplesali še enkrat, ker Makedoncem plesa in pesmi pač ni nikoli dovolj. Hvala vsem našim gostom, na odru in v publiki!

V tem duhu je Kalina manj kot teden dni pozneje povabila še na glasbeni večer v kavarno Pianino na Zaloški v Ljubljani. Gosto meglo hladnega sobotnega večera smo razkadili z makedonskimi narodnimi pesmimi, se spomnili vseh lepih trenutkov, ki smo jih doživeli letos, ter si obljubili, da jih bo naslednje leto še več. Lepo je bilo videti tudi "stare" prijatelje, same krasne mlade fante in punce, s katerimi smo plesali in peli od začetkov Kaline.

Zdaj bomo pa videli, kaj nam še prinese december ... gotovo pa še kakšno priložnost za druženje! Kupe veselih prizorov iz letošnjega leta pa si lahko ogledate v našem albumu Kalina 2015 in v albumu s turneje po Kočanih in okolici.

Kalina se je z veseljem odzvala vabilu skupine Getonka, da bi jim delali glasbeno družbo na njihovem koncertu v Menzi pri Koritu na Metelkovi. Ker so bili naši glasbeniki večinoma po službah (z izjemo Martina, ki je prišel navijat na Metelkovo -- hvala, Martinče!), smo publiko ogrevale pevke z nekaj selskimi iz našega železnega repertoarja.
Bilo je veselo, glasno se je pelo, pa še vrnile smo se tja, kjer se je vse začelo -- Kalina je namreč prve pevske korake delala prav na Metelkovi v prostorih MKD Makedonija čisto zraven Menze.
Po odpetih petih pesmih in bisu pa smo še zažurali ob sijajni muziki
naših gostiteljev do krepko čez polnoč. Super večer, hvala, Getonka!

Zadnje čase bi tu lahko objavljali več in obljubimo, da bomo. Dogajanja v vsem tem času pa ni manjkalo in naslednje si res zasluži blogovsko objavo: Kalina se je končno odpravila v Makedonijo -- in jo tudi osvojila!

V začetku septembra smo namreč dobili ponudbo za nastop na tradicionalni prireditvi Kočanski dnevi riža (Кочански денови на оризот), ki poteka tri dni v začetku oktobra v Kočanih in okolici. Seveda smo bili takoj za -- v Makedonijo si želimo iti kot skupina, odkar smo skupaj. Poskrbeti je bilo treba samo, da nas lahko gre toliko, da se lako dostojno predstavimo. In po čistem logističnem čudežu nam je tudi uspelo: uredili smo dopuste in šolske/študijske obveznosti. Celo tako dobro nam je šlo, da smo se lahko v zadostnem številu zbrali tako plesalci kot glasbeniki, da bi prikazali delček vsega, v čemer uživamo.
Na pot smo se odpravili 1. oktobra popoldne in se priključili našim kranjskim prijateljem, glasbenikom in plesalcem MKD KiM, ki so nas na avtobus vzeli na Dolgem mostu. Pred nami je bilo kakih 15 ur vožnje, ampak nekje do hrvaško-srbske meje tega nismo niti opazili, saj se je na avtobusu pelo, igralo in tudi poplesavalo.

V Kočane smo prispeli ob devetih zjutraj in se tam do večera poslovili od naših kranjskih kolegov, nas pa je še čakala pot v bližnjo Vinico, kjer smo se na povabilo naše sijajne Fidane lotili zanimivega poskusa: se lahko 12 ljudi nabaše v običajno 3-sobno stanovanje, ne da bi hodili drug po drugem? Odgovor: ja. Fidana ima očitno nadnaravne sposobnosti, saj je za vse načarala mehko in toplo ležišče ter dovolj udobja, da smo se počutili kot doma.

Po nekaj uricah počitka, kavicah in drugih dovoljenih poživilih smo se lotili priprav na naš prvi nastop v vasi Zrnovci blizu Kočanov, pred tem pa še generalke v Orizarih. Takole smo se upicanili.

V Zrnovcih smo se s Kranjčani za ogrevanje prijeli v oro, potem pa v družbi skupin iz Bolgarije, Srbije, Črne gore  in Makedonije nastopili z Večerajte, mila mamo (pevke), Praša li, Tinke, majka ti (glasbena skupina) in Mariovsko tresenico (plesalke). Večer je kljub vetru, ki je ropotal okoli vogalov, nam kukal pod kiklce in odnašal glasove, minil super, žal pa je odpihnilo pito pastrajmalijo.

Po prespani noči je sledilo bujenje v bolj sproščenem ritmu ...

Razen za delovno skupino, ki je v Etno hiši v Kočanih imela prav prijeten sprejem pri županu, potem pa smo se še sprehodili po prestolnici belega zlata, kakor tu pravijo rižu, na katerega so (upravičeno) ponosni.

Večerni nastop je v Kočane pripeljal vse skupine, ki so nastopale na festivalu. Do odra pri kulturnem domu smo se skozi center sprehodili v dolgem defileju ter pri tem Kalinkoti tudi zapeli Kumanovsko pole.

Na nastopu smo na oder spravili vso Kalinino razpoložljivo silo: pevke (Večerajte, mila mamo), glasbeno skupino (Moma odi za voda) in plesalce (Proletna igra). In ugotovili smo, da smo med najmanjšimi skupinami, vseeno pa z najbolj raznovrstnim programom. Bravo!

Z gostitelji in vsemi sodelujočimi skupinami smo na večerji poplesavali še do pozno v noč, še pred zoro pa smo se privlekli v hotel Fidana, saj nas je v nedeljo čakal zaključni del prireditve, ki je bil tudi njen vsebinski vrhunec -- žetev riža v vasi Pribačevo.

Dan je bil dolg, nastopajočih veliko, temperature poletne (blizu 30), vseeno pa smo iz sebe spravili še en dober nastop z Ova e selo, Siten kamen in Našeto selo.
Po sijajni pogostitvi, ki so nam jo pripravili domačini, je zadeva eskalirala v druženje, ob katerem so nas kljub vročini in utrujenosti spet zasrbela stopala.

In takrat se je zgodilo tisto, kar je bilo bistvo vsega: z glasbo in plesom, ki nas tako veselita, smo se vrnili tja, kjer nastajata in imata resničen smisel: olajšati bolj ali manj trdo vsakdanje življenje, za trenutek pozabiti na obveznosti in skrbi. Nastop na odru je vedno lep, a je hkrati vedno nekoliko umeten. Tole je pa tisto pravo.
In tako smo Kalinkoti ostali zadnji: s svojo običajno norostjo smo si prislužili glasbeno spremljavo in slovo pri avtobusu, ki se mu je že nekoliko mudilo, a kaj, ko se živi samo enkrat.

In ko je ura odbila polnoč, smo se odpravili proti mrzlemu severu, bogatejši za nova znanstva (in vabila), novo energijo in nore spomine, ki nas bodo greli čez zimo. Pa še Martina smo ocmokali za vsenajboljše!
Hvala vsem Kalinkotom, našim gostiteljem in organizatorjem (Aco, blagodarime! I čekame na revanša za pastrajmalija!), dragi Fidani, ki si zasluži naziv matere Tereze in priznanje svetovnega združenja hotelirjev, carskima voznikoma in prijateljem Kranjčanom, s katerimi smo se imeli de best. Kaj bi si sploh lahko še želeli lepšega? Aja, da gremo čim prej nazaj!

(Tole je samo delček utrinkov z našega popotovanja. Kdor želi videti še veliko več, naj skoči v album Kalina v Makedoniji.)

Prizorišče letošnjega že 17. Etnofolk festivala, ki je potekal v organizaciji MKD Sv. Ciril in Metod iz Kranja, je bilo ponovno na lepem gradu Khislstein v središču Kranja.  
Tako je letos MFG Kalina že osmič zapovrstjo nastopila v okviru tega festivala in požela ogromen aplavz. Najprej se je predstavila pevska skupina in zapela štiri makedonske ljudske pesmi ob spremljavi tapana, potem pa je z venčkom pesmi in plesov "Proletna igra" dodatno ogrela dlani občinstva. To pa je bila odlična nagrada našim članom pred odhodom na zaslužene poletne počitnice!  

Kjer je dobra volja, tam je tudi MFS Kalina! :)
Včeraj (v soboto, 30. 5. 2015) so naši plesalci na povabilo organizatorjev dogodka Fešta na Fužinah odplesali venček plesov in pesmi Pomladna igra (Пролетна игра). 
Pred nastopom smo naredili še nekaj fotk, se naužili zelene barve za pogum in nastopili pred zbrano množico. Po nastopu pa še malo poplesavali skupaj s soustvarjalci letošnje Fešte na Fužinah. 

V soboto in nedeljo (16. in 17. maja 2015) je v Ljubljani potekal že 10. mednarodni otroški festival Zvezdice v organizaciji otroškega centra Beti in Cej. Zabavali smo se v ljubljanskem BTC-ju, dogodek pa je povezoval Rok Terkaj. Na festivalu so sodelovali mladi pevci in plesalci iz Slovenije (tudi Ula Ložar, zastopnica Slovenije na otroški Evroviziji 2014), Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Črne gore in Makedonije.   

Povabilo za udeležbo na festivalu je dobila tudi naša otroška skupina Kalinkotov, ki se je z veseljem odzvala in se pridružila odličnim mladim izvajalcem. Čeprav smo bili zaradi bolezni precej okrnjeni (bolnih in odsotnih je bilo namreč kar osem naših članov), smo se vseeno lepo zabavali (na odru in tudi v zaodrju). Vsekakor smo obljubili, da pridemo tudi naslednje leto (pripravili pa bomo tudi nekaj presenečenj). Hvala organizatorjem za povabilo, zabavo in darilca! 

Takole zadovoljni smo bili v petek, 15. maja 2015, po našem pevsko-inštrumentalnem nastopu v Kranju. MFS Kalina je bila povabljena, da s svojim krajšim kulturnim programom odpre letošnje 23. dneve Sv. Cirila in Metoda. 
S kranjskim makedonskim društvom sodelujemo že od samih začetkov in v njihovi družbi nam je vedno lepo. Hvala tudi tokrat za izkazano zaupanje, druženje in utrjevanje odličnih medsebojnih odnosov.

Pa še sličica iz ozadja ... in ospredja. :)

Tako se je začela naša uvodna pesem na nastopu najmlajših članov folklorne skupine Kalina v četrtek, 26. marca 2015. Vrtci Brezovica, enota Vnanje Gorice, nas je prijazno povabila na svojo spomladansko prireditev, kjer smo imeli ponovno priložnost spoznati paleto novih kultur in čudovitih otroških pesmic v različnih jezikih.

Kalinkoti so se predstavili s kar petimi točkami in poželi ogromen aplavz občinstva. Bravo, Kalinkoti!

Tik pred nastopom na že tradicionalni prireditvi LEPA NAŠA LJUDSKA PESEM, v organizaciji KUD Sevdah iz Ljubljane.
Bilo pa je to na sobotni večer, 14. marca 2015.

Kaj reči? Spet smo se imeli zelo lepo, zabavno in katarzično. Dejan, blažen med ženami, je pridno in zavzeto dajal ritem, me pa smo v rahlem pozibavanju odpele kar se da glasno in jasno.
Člani KUD Sevdah so se zelo potrudili in ponovno povabili pisano zasedbo glasov (pisano v vseh mogočih pogledih: po načinu petja, jezikovni zastopanosti, pisanih nošah, generacijski zastopanosti), vsi pa smo smo se zabavali in neznansko uživali.

No, pa je uspelo! Pisane in vedno dinamične Fužine so danes dihale v ritmih različnih folklornih, pevskih in glasbenih skupin. Svoj delež je prispevala tudi MFS Kalina. Naša prelestna dekleta so odplesala TRESENICO.

Spet so organizatorji opazili lepo makedonsko nošo, skupaj smo jo pokomentirali, številni obiskovalci festivala FUŽINIADA pa so se ustavili tudi pri naši stojnici, kjer so občudovali razstavljene dele makedonskih noš in se posladkali z makedonskimi dobrotami. 
Naš program so popestrili tudi člani orkestra ljudskih inštrumentov iz MKD Sv. Ciril in Metod. Skratka, vsi smo se imeli zelo lepo in se skupaj veselimo novih priložnosti za prepevanje, plesanje in tapkanje z nogo na podlagi 7/8 ritma. 

Mala Kalinka na makedonski stojnici ...